Vzajemni skladi

 

Vzajemni sklad je premoženje, ki ga sestavljajo naložbe v vrednostne papirje (delnice, obveznice ter druge finančne instrumente).


Komu so namenjeni?

Vsem, ki želite z dolgoročno naložbo v vzajemne sklade ob sprejemanju višjega naložbenega tveganja dosegati višje pričakovane donose. S tem boste lahko uresničili marsikateri dolgoročni varčevalni cilj. Sredstva lahko naložite v enkratnem znesku ali pa varčujete postopno (kadarkoli imate viške sredstev).


Splošne značilnosti

  • Vzajemni sklad je premoženje, ki ga sestavljajo naložbe v vrednostne papirje (delnice, obveznice ter druge finančne instrumente).
  • Investicija v vzajemni sklad za vlagatelja predstavlja obliko naložbe ali varčevanja.
  • Premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enake enote. Vlagatelji vlagajo sredstva v vzajemni sklad tako, da kupujejo enote premoženja sklada.
  • Vlagatelji lahko kadarkoli pisno zahtevajo izplačilo dela ali vseh svojih sredstev v skladu.
  • Vrednost enote premoženja vzajemnega sklada dnevno niha. Vsak delovni dan se glede na vrednost vrednostnih papirjev v portfelju sklada izračuna čista vrednost sklada (ČVS). ČVS se deli s številom izdanih enot premoženja in tako se dobi vrednost enote premoženja (VEP).
  • Vzajemni sklad ima v pravilih upravljanja vzajemnega sklada opredeljeno naložbeno politiko, ki pove, kakšni vrednostni papirji v kakšnih razponih deležev lahko sestavljajo portfelj sklada.
  • Vzajemne sklade upravlja družba za upravljanje, ki je ustanovljena izključno za upravljanje investicijskih skladov.
  • Vzajemni sklad se oblikuje in upravlja izključno v korist varčevalcev oziroma lastnikov vzajemnega sklada.
  • Vlagatelj s pristopom k pravilom upravljanja vzajemnega sklada sprejme pravila upravljanja vzajemnega sklada, s čimer soglaša, da je seznanjen z naložbeno politiko sklada, provizijami sklada in vsemi ostalimi, za vlagatelja pomembnimi lastnostmi sklada.


Glavne prednosti

  • Ob sicer višji stopnji tveganja kot pri klasičnih oblikah varčevanja (kratkoročni in dolgoročni depoziti, rentno varčevanje…) je praviloma na daljši rok predviden tudi višji donos.
  • V primerjavi z neposrednim investiranjem in nakupi vrednostnih papirjev (delnic, obveznic…) omogoča naložba v vzajemni sklad večjo razpršenost naložb in s tem nižje tveganje.
  • Nižji stroški in provizije kot pri neposrednih nakupih in prodajah vrednostnih papirjev (obveznice, delnice…).
  • Vlagateljem je omogočen vstop na kapitalske trge tudi z nizkimi zneski.
  • Naložba v vzajemni sklad predstavlja izredno likvidno naložbo, saj lahko investitor venomer zahteva – prodajo investicijskih kuponov, družba za upravljanje pa mu sredstva nakaže na transakcijski račun v roku petih delovnih dni.
  • Velikost skladov  zagotavlja močno razpršitev premoženja in s tem manjše tveganje.
  • Upravljavci imajo bogate izkušnje tako pri trgovanju na slovenskem trgu vrednostnih papirjev kot s trgovanjem na tujih borzah.

    Krovni sklad

    Krovni sklad predstavlja skupino dveh ali več podskladov, ki jih  upravlja ista družba za upravljanje. Njegov namen je, da omogoča enostavnejši prehod med njegovimi podskladi in sicer brez dodatnih stroškov ali obdavčitve.

    Posamezni podsklad je oblikovan kot samostojno premoženje v lasti vlagateljev s svojo naložbeno politiko, cilji in stroški. Premoženje in obveznosti posameznega podsklada so ločeni od premoženja in obveznosti drugih investicijskih skladov in podskladov. Prav tako so ločeni tudi od sredstev in obveznosti družbe za upravljanje in skrbnika premoženja krovnega sklada.

    Premoženje posameznega podsklada je razdeljeno na enake osnovne dele, t.i. enote premoženja ali točke sklada.